Ste že slišali za internet stvari? Koncept je na prvi pogled zelo uporaben, saj je namenjen poenostavljenju vsakdanjega življenja na področjih, kot so prevoz, zdravstvo, uporabo bele tehnike in še marsikaj. Pod to uporabno zunanjostjo pa se žal skrivajo tudi nekatere negativne lastnosti tega koncepta, ki jih obelodanjajo kritiki, večina strahu pa izvira iz varovanja in zasebnosti podatkov.
Internet stvari je, enostavno povedano, omrežje fizičnih predmetov oziroma stvari, ki si preko senzorjev in posebne programske opreme izmenjujejo podatke. Njegova uporaba je možna na štirih različnih področjih: potrošniškem (pametni domovi, skrb za starejše, nosljiva tehnologija, bela tehnika…), komercialnem (zdravstvo, prevozništvo…), industrijskem (kmetijstvo, proizvodnja…) in infrastrukturnem področju.
Morda se zdi internet stvari kot izum 21. stoletja, a v resnici so ga začeli razvijati že približno dve desetletji prej. O konceptu pametnih naprav so govorili že v 80. letih 20. stoletja, ko so na svetovni splet priklopili prvo napravo: avtomat za pijačo Coca cola, ki je v splet pošiljala podatke o svoji zalogi in o temperaturi pijač. Od tedaj je tehnologija interneta stvari napredovala do te mere, da nam lahko olajša skoraj vsako področje našega življenja. V koncept interneta stvari na primer spadajo danes že dobro poznani pametni zvočniki, kot sta Amazonova Alexa in Google Home. Na splet se priklapljajo hladilniki, avtomobili, sesalci, ure, otroški zvočniki in žarnice, ki zbirajo podatke o naših navadah in preferencah ter jih posredujejo drugim napravam.
Kljub vsem pozitivnim lastnostim pa je internet stvari deležen nemalo kritik. Največja kritika zadeva ravno zbiranje in shranjevanje podatkov o uporabnikih. Nadalje, ker je internet ni več le del našega življenja, ampak se je dobesedno »zažrl« v vse pore našega obstoja, nas napadi preko spleta ne ogrožajo le v virtualnem, temveč tudi v resničnem življenju.
Tovrstna aplikacija interneta še ni standardizirana, ker deluje preko različnih tehnologij, kot sta na primer Bluetooth in Zigbee. Nadalje internet stvari zahteva ogromno podatkov in bi se z bolj množično uporabo znatno povečala tudi poraba energije. Poleg tega pa bi lahko uporaba interneta stvari prispevala k že tako problematični načrtovani zastarelosti (ko snovalci določenih tehnologij te namenoma načrtujejo tako, da po določenem času postanejo zastarele in je potrebno kupiti nove).
Torej, čeprav nam lahko tehnologija interneta stvari močno olajša in celo popestri življenje, bo potreben še dodaten razvoj in predvsem razmislek o tem, kako to tehnologijo narediti čimbolj varno in kako podatke, ki se prenašajo preko pametnih naprav, zavarovati pred zlorabo.