Kako poteka robotizacija v Sloveniji?


robotizacija v sloveniji

Robotizacija je tehnologija, v kateri roboti prevzamejo delo človeka. Prvič se je pojavila leta 1940 v ZDA v kemični industriji. Danes pa je največ prisotna v industriji, kjer zahteve presegajo človeške zmogljivosti. Robotizacija v Sloveniji je najbolj vidna v avtomobilski industriji, drugje malo manj. Največji obseg robotizacije je viden na Japonskem in v Južni Koreji. Za primerjavo, v Južni Koreji je na 10 tisoč zaposlenih 400 robotov, medtem ko v Sloveniji pa samo 25 robotov na 10 tisoč zaposlenih. Robotizacija je po mnenju strokovnjakov odlična priložnost, da se zmanjša zaostanek v razvoju in poveča konkurenčnost.

V industriji, kjer je potreba po racionalizaciji in povečanju kakovosti, je uvedba robotizacije nujna. Roboti v industriji prinašajo veliko natančnost proizvodov, nemoteno delovanje proizvodnje, krajši čas izdelave, konkurenčnost proizvodnje, fleksibilnost, znižanje stroškov, večji dobiček. Zelo pomembno pa je tudi, da se lahko robote uvede v procesih, ki so nevarni za človeka in škodljivi za njegovo zdravje.

Trg robotskih sistemov hitro raste. Tudi robotizacija v Sloveniji se bo intenzivirala, s tem pa bo vplivala na trg dela. Zmanjšalo se bo število delovnih mest, po drugi strani pa se bodo odprla nova, še boljša. Zelo iskan kader bo programer, vzdrževalec robotov, procesni producent. Raziskave kažejo, da se bodo povečale potrebe po človeški delovni sili tudi v prehrambeni industriji, fotovoltaiki, predelovalni dejavnosti, tekstilni industriji, hišni elektroniki in na splošno v malih podjetjih.

Kot kaže robotizacija v Sloveniji, se ljudi z roboti zamenjuje predvsem na treh področjih – pri opravilih, ki so za človeka pretežka, kjer so lažja delovna mesta visoko plačana in kjer so razmere in pogoji dela nečloveški. Razvoj robotov pa poteka tudi v smeri, da bi delali skupaj z ljudmi. V nekaterih primerih so roboti preveč okorni, nerodni in s tem tudi nevarni. Roboti so zaradi varnosti ograjeni v kletkah, delavec pa ga mora izključiti, preden nadaljuje svoje delo. Zato se upočasni proizvodnja, kar ima lahko negativne posledice. Rešitev predstavljajo tako imenovani kolaborativni, oziroma sodelujoči roboti, ki pomagajo pri dvigovanju bremen, pozicioniranju, ponavljajočih se operacijah in podobnih opravilih. Ti roboti zmorejo precej več kot klasični industrijski roboti. Ne samo najlažja opravila, ampak tudi bolj natančna, kjer izdelava brez senzorjev sile ni mogoča.

Ostaja veliko delovnih mest, kjer roboti ne bodo mogli zamenjati človeka. Človek ima veliko sposobnost prilagajanja, robot pa bo ostal robot. Ne moremo pričakovati, da bo robot opravil težko in zahtevno medicinsko operacijo, lahko pa naprimer asistira. Robote je nemogoče vključiti v procese, kjer se zahteva izredna natančnost. Primer, kjer robotizacija v Sloveniji ni uspela je v steklarstvu, kjer gre za fino delo in je potrebno ročno brušenje. Robot se ne bo izkazal tudi na območjih z visoko temperaturo, ker se elektronske enote pregrejejo. Si predstavljate, da pridete k mesarju, kjer bi vam robot narezal meso? Tudi v tej panogi robot ne pride v poštev, ker je premalo natančen za rezanje.

Strokovnjaki pravijo, da je robotizacija v Sloveniji nujna, če želimo ohraniti konkurenčnost in zmanjšati zaostanek za razvitejšimi državami. Imamo dovolj izobražen kader, problem naj bi bil le v nestabilnem političnem okolju.

Nedavni prispevki