Kaj je ločitev in kako poteka?
Ločitev je uradna prekinitev zakonske zveze. Z njo se zakonca odločita, da svojega zakona ne bosta nadaljevala (iz kateregakoli razloga) in uredita bistvene sestavine življenja po ločitvi. Poznamo več vrst ločitev, v osnovi pa jo delimo na sporazumno in nesporazumno (oz. ločitev s tožbo). Za katero obliko se bosta zakonca odločila, je odvisno predvsem od tega, v kakšnih odnosih se ločujeta. V praksi se zakonca, ki se dobro razumeta in se želita ločiti čim hitreje, odločita za sporazumno obliko ločitve. Pred samim začetkom svetujemo, da se dobro pozanimata o vseh prednostih in slabostih ene in druge oblike.
Na kakšen način se izvede sporazumna oblika ločitve?
V primeru sporazumne ločitve se zakonca sama dogovorita o bistvenih sestavinah. Prednost te ločitve je v tem, da je izvedena hitreje in je stroškovno precej učinkovitejša. Vsak odvetnik za ločitve vam bo svetoval, da izberete sporazumno ločitev in se sami dogovorite o delitvi skupnega premoženja, preživljanju skupnih otrok, skrbništvu in podobno. Zakonca najprej na sodišču oddata predlog za ločitev, poleg predloga pa morata dodati tudi priloge, v katerih so jasno zapisani sporazumni dogovori o omenjenih elementih po ločitvi.
Koliko znašajo stroški sporazumne ločitve?
Stroški sporazumne ločitve se razlikujejo glede na notarske tarife, ki se gibljejo od 50 do 600 EUR. Pomemben dejavnik pri določanju stroškov je tudi skupna vrednost premoženja, ki sta ga zakonca nabrala med zakonom. Dodatno je treba plačati še sodno takso, ki znaša 40 EUR.
Na kakšen način se izvede nesporazumna ločitev?
Nesporazumna ločitev oziroma ločitev s tožbo nastopi tedaj, ko se zakoncema ne uspe dogovoriti o delitvi skupnega premoženja, skrbi za skupne mladoletne otroke, preživnini in podobno. Odvetniki takšno obliko ločitve odsvetujejo, saj je pogosto zelo dolgotrajna, poleg tega pa za zakonca veliko dražja kot sporazumna ločitev. Največji strošek pri ločitvi s tožbo predstavlja strošek odvetnikov, ki lahko v nekaj letih nanese kar izdatno vsoto.
Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?
Skupno premoženje je v grobem celotna masa premoženja, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja zakonske zveze. V to maso se ne šteje na primer stanovanje, ki ga je eden od zakoncev kupil še pred poroko. Nad tem stanovanjem zakonec samostojno izvaja lastninsko pravico in lahko z njim razpolaga sam po lastni volji. Enako velja tudi za darila in dediščino, ki jo je zakonec prejel od svojih družinskih članov ali tretjih oseb. Če pa sta zakonca stanovanje kupila po poroki, se to stanovanje všteje v skupno premoženje. Enako velja tudi za premičnine in ostalo premoženje. V skupno premoženje pa se ne vštevajo osebne stvari posameznega zakonca.
Pravilo je tudi, da zakoncema ni treba vračati daril (ki bi se vštevala v maso skupnega premoženja), če gre za običajna darila, ki sta si jih zakonca lahko privoščila. Pomembno je torej, da so ta darila v sorazmerju s premoženjskim stanjem. Vrniti jih je treba le, če se zakonca dogovorita drugače. Takšen dogovor mora biti zapisan v obliki notarskega zapisa, za vračilo pa je treba sprožiti sodni postopek.
Če je zakonec darilo prejel s strani sorodnika svojega zakonca, lahko ta sorodnik zahteva vračilo darila. Če je na primer tast svoji snahi podaril stanovanje z namenom, da si z njegovim sinom v njem ustvarila dom, lahko tast zahteva vrnitev stanovanja po ločitvi. Po prenehanju zakonske zveze tako preneha obstajati tudi motiv za podarjeno darilo.
Na kakšen način se izvede delitev premoženja ob ločitvi?
V maso skupnega premoženja se ob delitvi premoženja všteje vse, kar sta zakonca ustvarila v času trajanja svoje zakonske zveze. Ob ločitvi se to premoženje navadno razdeli na dva enaka dela, delitev pa se izvede na podlagi pogodbenega premoženjskega režima. Postopek izvede sodišče, ki mora najprej določiti premoženjsko maso. V skupno premoženje ne sodijo darila in dediščina, ki jih je eden od zakoncev prejel od svojih družinskih članov ali tretjih oseb. Nad tem premoženjem ima zakonec sam lastninsko pravico.
Ni pa nujno, da se premoženje deli na dva enaka dela. Eden od zakoncev lahko namreč sodišču dokaže, da ima več pravic in zaslug na skupnem premoženju kot drugi. Ob tem sodišče ne upošteva samo prihodkov in prihrankov, ampak tudi skrb za dom in družino. Če je torej žena ostajala doma in skrbela za otroke, to ne pomeni, da bo celotno skupno premoženje po ločitvi pripadalo možu. Sodišče se torej odloča tudi na podlagi mehkih dejavnikov (in ne samo številk).
Za pridobitev večjega deleža skupnega premoženja mora eden od zakoncev predložiti ustrezne dokaze. Sodišče nato pretehta vse dokaze, pri čemer posebno pozornost nameni tudi prispevku zakoncev h gospodinjskim opravilom, negi in vzgoji otrok, skrbi za dom in podobno. Pomembno je tudi, kako je vsak od zakoncev prispeval k ohranjanju in povečanju skupnega premoženja. Delitev premoženja temelji na skrbni presoji in dialogu, zato ni zgolj preprosta matematična operacija.
Ali je pametno, da zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze podpišeta predporočno pogodbo?
Predporočna pogodba je neke vrste varovalo, saj se na njeni podlagi zakonca že vnaprej dogovorita o delitvi premoženja v primeru ločitve. Pred samim podpisom pogodbe je nujno, da se zakonca vnaprej seznanita s stanjem premoženja posameznega zakonca. Če nimata vseh informacij (torej če eden od zakoncev drugemu prikriva realno stanje svojega premoženja), je predporočna pogodba izpodbojna.
Zakonca lahko predporočno pogodbo skleneta tudi kasneje po poroki. Vsak odvetnik vam bo gotovo svetoval, da je predporočna pogodba odličen instrument, s katerim se že predhodno dogovorita o delitvi premoženja v primeru ločitve in se na ta način izogneta vsem morebitnim sporom v prihodnosti. Predporočno pogodbo je smiselno podpisati tedaj, ko ima eden od zakoncev več premoženja kot drugi. V času trajanja zakonske zveze predporočna pogodba predstavlja steber oziroma stabilnost in rešuje negotovost glede delitve premoženja.
Do kdaj lahko zakonca uporabljata skupno premoženje?
Ker je lahko delitev premoženja zelo dolgotrajen proces, imata zakonca do trenutka delitve enake pravice na skupnem premoženju in ga lahko še vedno uporabljata v enaki meri kot do sedaj. V vmesnem obdobju sta torej oba še vedno lastnika skupne hiše, stanovanja, avtomobila in tako dalje. Seveda to ne velja za osebne predmete, ki pripadajo le posameznemu zakoncu. Šele ko sodišče uradno razdeli premoženje, se razdeli tudi lastninska pravica posameznega zakonca.
Kako morata zakonca postopati, če imata skupne mladoletne otroke?
Ločitev se lahko v praksi dodatno zavleče in zaplete, če imata zakonca skupne mladoletne otroke. V tem primeru je prvi korak obisk centra za socialno delo. Center bo izvedel razgovor z zakoncema in njunimi skupnimi otroki, na osnovi katerega bo pripravil mnenje. To mnenje morata nato zakonca priložiti k predlogu za ločitev kot obvezno dokumentacijo pri vložitvi na sodišče.
Sodišče lahko zakoncema dodeli deljeno skrbništvo, kar pomeni, da imata oba enake dolžnosti in pravice do otrok. Druga možnost je, da le eden od zakoncev prejme skrbništvo v celoti, drugi pa mora za otroke plačevati preživnino. Preživnina se določi na podlagi prihodkov zakonca in je individualna. Ob tem je seveda bistvenega pomena, da otroci nikakor niso oškodovani. Ravno iz tega razloga pa se sodišče pri svojem mnenju opira tudi na mnenje otrok.